Kljub ljubiteljev solat

Zelena

Od na dan 23. marca 2014

Zelena (Apium graveolens) je rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Zelo podobna je peteršilju, vsebuje pa nekaj manj vitaminov. Zaradi aromatičnih snovi z zelo prijetnim vonjem in okusom jo uporabljamo v kuhinji. Zeleno se po navadi shrani v hladen prostor, pogosto se jo zakoplje v čist, suh pesek, da ostane sveža. Razlikujemo stebelno, gomoljasto in belušno zeleno.

Listi  zelene imajo podoben okus in jih uporabljamo za podobne namene. Stebla steblaste zelene lahko uživamo surove, posebno če smo jih z zasipanjem na vrtu pravočasno pobelili. Sesekljane liste zelene lahko uporabljamo podobno kot peteršilj, lahko jih tudi sušimo, narezane gomolje pa posušimo in zmeljemo v prašek. Rastlina je od 40 (gomoljasta) do 60 cm (stebelna) visoka. Imata bele ali zelene cvetove in izredno aromatične plodove, prodoren vonj in sladkoben, nekoliko pekoč okus. Vonj je podoben peteršiljevemu.

Listi zelene spadajo skupaj z drugimi začimbami k jušni zelenjavi, s katero odišavljamo juhe in omake. Kuhan gomolj ima nežnejši okus in vonj kot sveži in narezanega prav tako dodajamo solatam.

Zelena vsebuje veliko zdravilnih snovi. Kot redko katera zelenjava, vsebuje vse vitamine B skupine v uravnoteženi koncentraciji: niti enega preveč, vendar zato vse v medsebojnem soglasju. Celoviti B kompleks spodbuja izmenjavo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob v telesu, prinaša energijo v naše celice, s tem pa tudi v celoten organizem. Hkrati je tudi osnovna hrana za naše živce in možgane. Psihološke motnje, kot so nemir, razdražljivost, so pogosto povezane z pomanjkanjem vitamina B skupine. Zraven tega so vitamini B kompleksa koristni za kožo, lase, oči in jetra. Zelena vsebuje tudi vitamin C, minerale kalcij, kalij, natrij, alkaloid, apiin, asparagin, kolin…

Pustite sporočilo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja