Kljub ljubiteljev solat
Domov   >   Nutricistični nasveti   >   Sestavljene solate – solatna kosila

Sestavljene solate – solatna kosila

Od na dan 27. marca 2014

Vse več se govori o solatnih kosilih. Pripravimo jih v najkrajšem času in osvežijo nas. A siti nismo ravno dolgo.  V zadnjem času se precej sliši o bogatejših,  sestavljenih solatah, ki pomenijo glavni obrok, ali pa so vsaj poglavitni del le tega.  Taka solata je takorekoč enolončnica  – v tem primeru – enosklednica! Sestavljena solata je lahko tako presna kot iz sestavin, ki so kuhane ali pražene. Solate se lotimo s sprehodom po vrtu, trgovini ali tržnici, odpremo hladilnik, pregledamo police z žiti in semeni ter  izberemo, kar nam tisti hip pade v oči. Izbrano očistimo, po potrebi skuhamo, začinimo in postrežemo. Sestavljena solata mora biti lepa, okusna, sočna in lahko tudi diši, skratka, zadosti vsem čutilom.

Enačba sestavljenih solat se glasi:

vlaknine + minerali + vitamini + maščobe + oglikovi hidrati + beljakovine = zadetek v polno = popolni obrok

Ta obrok lahko potenciramo še z encimi in klorofilom. Ti pa so, kot vemo, le v živi, presni hrani.

Vlaknine, minerale in  vitamine lahko predstavlja katerakoli sezonska zelenjava, ki lahko poskrbi tudi za encime in klorofil.

Tu je izbor res izjemno raznolik. Poglavitno je, da se ravnamo  po letnem času. Opozorimo le na to, da presno, torej termično neobdelano lahko uživamo tudi zelenjavo, ki jo sicer pečemo ali kuhamo oz. soparimo. En aizmed takih vrst je blitva, ki jo, posebej mlade liste čim bolj drobno narežemo in zmešamo k paradižniku, papriki, zeleni solati in ohlajenemu kuhanemu krompirju. Brokoli, cvetačo in mlade kolerabice lahko drobno narežemo in jemo presne.

Odličen okus pa pričaramo, če solati dodamo tudi opečeno zelenjavo. Bučke, papriko in malancane pražimo skupaj s česnom, soljo, pa kakimi začimbami ter s tem naredimo piko na i vsaki solati.

Vlaknine, oglikove hidrate, minerale  in vitamine dodamo s stročnicami, žiti, krompirjem, jesenskimi bučami, kostanjem.

Izmed stročnic lahko več prostora v skledi namenimo vsem vrstam leče in čičeriki. Izmed žit se v solati odlično obnese kuhana ajdova kaša, pira, neobrušen riž, naravnost navdušujoča pa je za nas novo žito, ki to spoh ni. To je kvinoja, ki ima okus in vonj po prekajenem. Kvinoja se odlično poda solati s plodovkami – papriki, paradižiku, kumaram.

Vlaknine, ogljikove hidrate, minerale, vitamine,  maščobe in mazav občutek v ustih doprinese dodatek oljnih semen in  avokada.

Olje naj bo čim manj prečiščeno. Ponosni smo na naše bučno in oljčno olje, uporabljamo pa lahko še veliko drugih olj. Vse bolj v veljavo stopa laneno olje, ki ima ob ustreznem stiskanju odličen okus. Če greni, je šlo med stiskanjem kaj narobe. Laneno olje mora dišati! Popularno je tudi konopljino olje, ki pa ima res zelo svojstven okus, ki pa ga lahko maskiramo naprimer z bučnim oljem.

Ostali dodatki za okus so kis, jajca, sol, sir in drugi mlečni izdelki, kruhove kocke, zelišča.

Olje poskrbi za zadostno količino maščob ter seveda za okus, kis oziroma limonin sok pa za prijetno kislost, ki smo je navajeni. Marsikje po svetu solate ne začinjajo kisom.

Morda imate tudi sami doma koga, ki kisa ne prenaša. Poskusite ga prepričati z jogurtom, ali pa mu ponudite solato brez začinjanja.

Kis je nepogrešljiva sestavina v solati. Za nadomestilo kisa lahko uporabiš tudi limonin sok. Ker pa ponavadi posežemo po kisu, pa le ta ne rabi biti vedno samo  vinski ali jabolčni. Sedaj je na voljo veliko odličnih kisov v različnih okusih in kombinacijah. Npr.:

Jabolčni medeni kis                          Jabolčni kis s česnom               Jagodni balzamični kis

Jabolcni medeni kis Jabolčni kis s česnom

Jagodni kis

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ni nujno, da uporabimo le kokošja jajca. V solatah so vabljiva tudi mini prepeličja jajčka! Jajca dajo odličen okus, pripomorejo k hranljivosti solate in pomagajo, da nam tudi najbolj toge solate teknejo. Rumenjak lahko vmešamo med olje, dodamo kis in bodimo obogaten preliv. Seveda to lahko storimo le s svežimi jajci.

Sol je marsikomu nepogrešljiva, nekateri celo pretiravajo, a počnimo to z neprečiščeno soljo iz naših solin. Upoštevajmo, da sol lahko še vedno dodamo po potrebi.

Če solatnemu prelivu dodamo še jogurt ali probiotično mleko, poskrbimo še za dodaten vir koristnih mikroorganizmov za zdravo črevesno floro, ki je pogoj za zdravje, obenem pa solatam požlahtnimo okus.

Okus poboljšamo še z raznimi zelišči in česnom. Če polivko pripravljamo vnaprej, česen in zelišča nasekljamo v polivko ter pustimo, da nekaj časa stoji.

Spoštujmo rek, ki pravi; naj solato soli modrijan, zabeli razsipneš, okusa skopuh, zmeša pa norec!

Pustite sporočilo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja